Ko potujete iz Kozine proti Reki, po 17 km ceste, ki se vije po t.i. podgrajsko-matarskem podolju in ji v poletnem času dajejo senco košati topoli, prispete do prve naše vasi, Obrov, del župnije Hrušica. Če bi med Materijo in Markovščino zavili v hrib, pa bi prispeli do zares prve vasi v naših župnijah, to pa so Tatre. Govorimo torej o dveh župnijah, Podgrad in Hrušica, prej sta župniji bili tudi Golac in Pregarje, obe pa sta sedaj pridruženi župniji Hrušica, in sicer od začetka leta 2018. Župnik, ki biva v Podgradu, obe župniji upravlja od leta 2006 (prej tudi še Golac, Pregarje pa je prišlo pod to upravo poleti 2017, že pred tem pa je to ozemlje, ko je še bilo župnija, upravljal hrušiški župnik (do 2006), nato pa premski (2006-2017)).
Prvotna in starejša je sicer župnija Hrušica, ki je bila t. i. "pražupnija" in sedež dekanije, razmere pa so pripeljale do tega, da sedaj v Hrušici več ne biva lastni župnik ali kak drugi duhovnik, temveč je ta župnija upravljana iz Podgrada. Župnija Hrušica je sicer bila nekoč precej velika, saj je obsegala ne le ozmelje obeh sedanjih župnij, temveč tudi še nekaj vasi, ki so sedaj v enotni župniji Hrpelje-Kozina, prej pa so bile del župnije Slivje, kakor je razvidno tudi iz matičnih knjig. V destletjih po 2. svetovni vojni so se namreč kraji po našem podolju, Čičariji (ta pokrajina je na slovenski strani skoraj popolnoma izpraznjena) in Brkinih precej izpraznili, iz takšnih in drugačnih razlogov. Večina vasi je tako ohranila le del nekdanjega števila prebivalcev, nekatere vasi pa so se skoraj popolnoma izpraznile. Za vse vasi pa je značilna čedalje starejša struktura prebivalstva. Cerkev in župnišče v Hrušici imata sicer zelo lepo in dominantno lego na vrhu hriba, tako da se hrušiški zvonik oglejskega tipa lepo vidi iz okoliških pripadajočih vasi župnije.
Podgrad se je včasih imenoval tudi Podgrad v Istri, celo Novigrad, podobno so postavljali v Istro, zlasti Italijani, tudi Hrušico, čeprav je slednja precej bolj vezana na Brkine. Podgrad je neke vrste središče naših krajev, saj so prav tu glavne ustanove (pošta, banka, bencinska črpalka, zdravstvena postaja, lekarna, gasilci...). Če naredite kratek postanek, s trga ob cesti takoj uzrete novo župnijsko cerkev, ki ji na zunaj daje posebno podobo obdelano kamenje po celotni fasadi (podobno kot na Sv. Gori pri Gorici).
V naši dve župniji tako spadata dobršen del Brkinov in slovenske Čičarije. Župnija Podgrad obsega vasi Podgrad, Račice, Starod, Pavlica, Studena gora in Sabonje. Župnija Hrušica pa vasi Hrušica, Male Loče, Obrov, Poljane, Golac, Javorje, Podbeže, Tatre, Brezovo Brdo, Rjavče, Gabrk, Huje, Prelože, Pregarje in Zajelšje. Prebivalcev je okrog 2100, vendar je v resnici število verjetno manjše. V župniji Hrušica naj bi tako bilo okoli 1200 prebivalcev, v župniji Podgrad pa ok. 900. V Podgradu, Hrušici, Starodu in na Golcu sta povsod po dve cerkvi, sicer pa so cerkve še v Račicah, v Sabonjah, v Malih Ločah, v Obrovu, v Poljanah, v Javorju, v Podbežah, na Tatrah, na Rjavčah, na Gabrku, v Preložah, na Pregarju in v Zajelšju. Skupaj 21 cerkva. V Hujah je malo večja kapela, na Brezovem Brdu pa so le ruševine cerkve. Pokopališč v naših župnijah je sedem: v Podgradu (za Podgrad in Račice), v Hrušici (za Hrušico, Male Loče, Obrov, Javorje in Podbeže), na Pregarju (za Brezovo Brdo, Rjavče, Gabrk, Prelože, Huje, Pregarje in Zajelšje), na Golcu (za Golac in Poljane), v Starodu (za Starod, Pavlico in Studeno goro), ter v Sabonjah in na Tatrah.
