Oznanila na 3. nedeljo med letom

Godovi in svete maše: 

Oznanila in obvestila: 

Oznanila na 2. nedeljo med letom

Godovi in mašni nameni:

Oznanila in obvestila: 

Oznanila na Jezusov krst

Godovi in svete maše:

Oznanila in obvestila:

Oznanila in obvestila na Gospodovo razglašenje

Vest (1)

Da bi bili dobri kristjani in da bi dosegli večno zveličanje, ni dovolj verovati v Boga in ni dovolj, če se poslužujemo tistih sredstev milosti, ki nam jih je Bog dal v svetih zakramentih—vse to nam nič ne koristi, če ne zvesto udejanjamo njegovih svetih zakonov. »Če hočeš priti v življenje, spolnjuj zapovedi,« (Mt 19,17) je dejal Jezus Kristus v evangeliju.

Zvestemu udejanjanju Božjih zakonov so, konec koncev, podrejene tako velike resnice, ki sestavljajo predmet ali vsebino naše vere, kakor tudi zakramenti, ki nam posredujejo Božjo milost.

Res je, da so verske resnice zlasti miselne resnice, ki so predvsem usmerjene k našemu umu, a so tudi veliki stebri, na katerih sloni stavba krščanske morale, to moralo pa vsebujejo Božji zakoni. Zakramenti so sredstva, ki jih je Bog postavil za posredovanje milosti dušam, vendar nam je ta milost dana, da trdno vztrajamo na poti dobrega oz. v spolnjevanju Božjih zakonov.

Če torej kristjan mora biti dobro poučen v vseh delih krščanskega nauka, mora biti toliko bolj v tem, ki vsebuje Božji zakon, saj je tu najvišja norma njegovega delovanja, zato pa tudi temelj njegovega časnega in večnega zveličanja ali rešenja.

V sebi imamo vsi dejavno načelo našega uma, ki oblikuje neposredno smer našega delovanja, ker slednjemu pridaja Božji zakon in nam predlaga tisto dobro, ki ga moramo vršiti in tisto zlo, ki se ga moramo izogibati, da tega zakona ne bi kršili—to je glas vesti. Gre za ključno točko vsega, ker nam razlaga Božjih zapovedi prav nič ne koristi, če jih potem v svojem praktičnem delovanju napačno udejanjamo. 

Kaj je torej vest? Poglejmo praktični primer. Če npr. napravimo slabo dejanje, kot recimo krajo, opravljanje, obrekovanje, nepošteno dejanje itd., ali v sebi ne čutimo neke grenkobe, neke graje, da se nam zdi skoraj, kakor bi slišali neki notranji glas, ki nas graja in obsoja? Nasprotno pa, če naredimo dobro dejanje, kot recimo delo ljubezni ali pobožno dejanje, ali ne v sebi čutimo določeno mirnost, zadovoljstvo, pa se nam zdi, kot da bi nam nekdo znotraj pravil, da smo naredili nekaj dobrega, da smo storili svojo dolžnost? 

Kaj je torej to svojevrstno sodišče v nas, ki nas hvali, kadar delamo dobro in nas brezpogojno obsoja, kadar delamo zlo? To je seveda vest. Teologi jo definirajo kot praktično sodbo našega uma, mi pa jo lahko poimenujemo kot glas, ki ga Bog zbuja na dnu našega srca, da bi urejal naša dejanja s tem, da nam pove, če so slednja dobra ali slaba oz. če so v skladu ali ne z njegovim svetim zakonom.

(dalje prihodnjič...)

Godovi in svete maše:

Oznanila in obvestila: